Imam 11-mesečnega yorkshirskega terierja. Zanima me, zakaj ne je piškotov, ki jih jedo skoraj vsi psi. Prejšnja psička je bila nora nanje. Sicer je naš Cofi zelo živahen kužek. Mu lahko damo kaj drugega ali je kaj narobe z njegovo prebavo? Zakaj zavrača to hrano, ki jo kupujem v isti trgovini, kot sem to vedno počela? Mu ne ustrezajo sestavine? Je kaj narobe, da ne je piškotkov? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Anja iz Maribora
Okus je zanimiva reč. Tudi pri psih. Zanje, oziroma njihove prednike je bil okus pomembno sredstvo preživetja, saj je »dober okus« pomenil, da je stvar užitna, prebavljiva in neškodljiva, nasprotno pa je »slab okus« signaliziral nekaj neužitnega in potencialno nevarnega. Bolj kot za stvar gurmanstva je tako šlo in gre še dandanes pri psih predvsem za stvar preživetja. Glede na precej enovrsten način prehranjevanja, ki je bilo v veliki meri (nekje osemdeset odstotkov) sestavljeno iz mesa sta pes in njegov predniki bolj kot okus razvijala druga čutila – kot je na primer voh. Za žival, ki ji je dnevni obrok v večini sestavljajo meso in nekaj sočivja iz predželodcev uplenjene divjadi, okušanje sladkega in grenkega ni bilo bistvenega pomena. So se pa v pasjem gobčku prav zaradi načina prehranjevanja razvijali receptorji za okušanje mesa, maščobe in snovi povezanih z mesom. Povprečen pes bo tako vselej izbral priboljšek, ki vsebuje bodisi meso, bodisi okus pridobljen iz mesa.
Če primerjamo število okušalnih brbončic, s katerimi uživa v svojih obrokih človek s tistim, ki ga ima pes, potem vidimo, da imajo psi (zgolj) približno petino le teh – nekje tisoč sedemsto brbončic, kar pa je še zmeraj večje število, kot jih vsebuje povprečen mačji gobček. Mački svoje obroke namreč okušajo približno s štiristosedemdesetimi brbončicami. Psu in mački so tako raznovrstni, gurmanski okusi precej manj pomembni, kot njihovim človeškim sopotnikom.
Da je s pasjo prebavo nekaj narobe, bo lastnik na prvem mestu opazil v količini in vrsti iztrebljanja, bruhanju, slabosti. V primeru, da ima pes normalno blato, ne bruha in je sicer dobro ješč, razpoložen in živahen, določen priboljšek pa zavrača, to ne pomeni nič drugega kot to, da ponujen piškot ne opravlja svoje funkcije. Razvajanja, namreč. To, da je bila prejšnja psička prava navdušenka nad določenimi piškotki to še zdaleč ne pomeni, da bo nad njimi cedil sline tudi vaš sedanji psiček ali da je z njim zaradi tega karkoli narobe. Preprosto, ne ugajajo mu, zato mu kot priboljšek raje ponudite kaj drugega – tudi njegov siceršnji briket bo, ponujen iz roke lastnika, deloval kot priboljšek.