Ostareli pes

Čas, ko začne naš pasji prijatelj prehajati v zrela leta, je seveda neizbežen, je pa tudi pogojen s pasmo psa. Nekatere pasme psov so namreč bolj dolgožive  kot druge (manjši psi živijo načeloma dlje) in tako postane naša nemška doga senior pri šestih letih, naš maltežan pa šele pri enajstih. Podobno glede na velikost psa velja tudi za pasje mešančke.

Z leti se pasje telo počasi spreminja in pri našem kosmatem ljubljencu lahko tako po prestopu v zrelo obdobje pričakujemo starostne spremembe.  Te so čisto fiziološke in normalne, je pa dobro, da jih ne zamenjujemo z morebitnimi zdravstvenimi problemi, ki bi se lahko podobno izražali.

Na prvem mestu gre zagotovo omeniti, da se naš ljubljenček počasi upočasnjuje, manj je aktiven, igriv, več časa prespi, dišijo mu krajši sprehodi in ležanje pred televizijo. Njegovo vstajanje je neprimerljivo z nekoč, ko ga je kar izstrelilo iz pasjega ležišča, enako velja tudi za leganje in tudi stopnice znajo biti včasih pravi izziv. Pri omenjenih znakih, ki se morda celo poslabšajo, ko gre za slabše, mrzlo in deževno vreme ali ko pes težko stopa, šepa ali pri premikanju cvili, pa je starosti navkljub potrebno pomisliti na težave s sklepi. Artritis je pri starejših psih pogost, pri čemer so najbolj na udaru prav velike pasme. Še en vzrok je, ko gre za zmanjšano aktivnost našega psa, ki ni povezan s starostjo, temveč z bolezenskimi spremembami v telesu - in sicer govorimo o zmanjšanem delovanju ščitnice. Tako pri sumu na težave s sklepi, kot na težave s s ščitnico, je smiselno obiskati veterinarja, ki bo pri morebitni zdravstveni nevšečnosti naši živali tudi najbolje pomagal.

Eno izmed čutil, ki v pasji starosti rado opeša, je sluh. Naš kosmatinec tako ni postal ignorantski, temveč našega glasu preprosto ne sliši – enako velja tudi za motor avtomobilov, zaradi česar je potrebna še posebna previdnost med sprehodi. Pri naglušnem (ali gluhem) psu je pomembno vedeti, da se mu (predvsem otroci) približamo od spredaj in ga spečega kar tako ne zagrabimo za zadji del telesa. Kuža nas ni slišal in lahko nepričakovano, kar sicer, ko je slišal in nas prepoznal nikdar ne bi, reagira. Z leti se lahko tudi pri psih pojavlja demenca. Nas pes tako ni postal nečist, temveč se je preprosto spozabil, prav tako ni nič nenavadnega, če se tak pes včasih iznenada slabo znajde v prostoru.

Veliko lastnikov starejših psov opaža, da postaja z leti oko njihovega ljubljenca zamegljeno. Območje zenice je postalo  prosojno, svetleče in rahlo modrikasto.  Gre za normalen pojav staranja oči, naš pes pa kljub omenjeni sklerozi v očesu še vedno primerno vidi. Starostne spremembe, o kateri  je bilo govora, pa ne smemo zamenjevati s sivo mreno, ki je bela in neprozorna in lahko vpliva na vid psa.

Ko psi stopijo v  zrela leta pride počasi tudi do atrofije mišic, oziroma zmanjševanja  mišične mase. Kako hitro in v kaki obliki se bo to pojavilo je v veliki tudi odvisno tudi od načina življenja, ki ga je naš pes živel. Najpogosteje opazimo blago zmanjšano mišično tkivo na zadnjih okončinah, je pa dobro vedeti, da pa povešene trebušne mišice ali tiste na glavi psa, lahko pomenijotudi zdravstveno težavo (motnje v delovanju nadledvične žleze).

Zagotovo je sistematski pregled starejšega psa smiseln, saj se s kliničnim pregledom, preiskavo krvi in urina, z ultrazvokom, lahko ugotovijo morebitne zdravstvene spremembe v telesu psa, ki se jih da, ko so odkrite dovolj zgodaj, bodisi odpraviti, bodisi zajeziti.