Pri nas imamo mucko (koliko je stara ne vemo,ker se je pritepla).Mislim,da je stara nekje štiri do pet let. Imamo tudi dva psa,katera pa je sama zdresirala tako,da so dobri prijatelji in da se kužka bojita nje ne ona njih. Problem je v tem,da ta mucka rada zaužije vse vezalke, drot, antene od radija in vrvice iz rafije na vrtu. Posledično seveda vse izbruha - tako,da tisti dan ne je ničesar. In takšno početje je kar pogosto. Ker ni vedno v stanovanju ima take hrane na pretek v okolici. Bili smo pri veterinarju,kateri pa se j e samo smejal in rekel,da za kaj takega še ni slišal. Prosim,če lahko vi poveste kaj več o tem? Lep pozdrav.
Tatjana S.
Nedvomno plastična nakupovalna vrečka, ki jo skušamo zataknjeno potegniti iz mačjega gobčka, ni primerna mačja prehrana. Prav tako neprimerni so zagotovo tudi rafija iz vrta, pa pesek iz mačjega stranišča in radijska antena. Naj izgledajo oleander pred hišo, telefonski kabel ali svetleč jedilni pribor še tako mamljivo, v mačji gobček pač ne sodijo. Žal pa se določen odstotek mačk (približno 2%) s tem ne strinja in takrat govorimo o tako imenovanem PICA sindromu. Sindrom je dobil ime po latinskem poimenovanju za srako, ptico z značilno afiniteto do svetlečih neužitnih predmetov. Pri mačkah gre pri omenjenem sindromu na prvem mestu za vedenjsko motnjo, katere vzrok še ni čisto pojasnjen, se pa tudi pripeti, da razlog za uživanje neužitnega tiči v kakšnem skritem obolenju. Mačke z anemijo (slabokrvnostjo) rade posegajo po pesku, zemlji, kamenčkih ali cementu in ližejo srebrni jedilni pribor, nekatera endokrina obolenja (sladkorna bolezen, motnje v delovanju nadledvične žleze) povzročajo povečan (prekomeren) apetit, prav tako lahko določene motnje v delovanju prebavnega sistema (močna vnetja črevesja, zmanjšano delovanje trebušne slinavke, črevesne novotvorbe) ženejo mačko k zauživanju neužitnega. Zagotovo je pri mački, ki velikokrat ob briketih poseže še po vezalkah ali si mačjo konzervo dnevno začini s klobčičem volne smiselno opraviti določene preiskave, s katerimi lahko potrdimo ali ovržemo morebitno bolezen.
V primeru, da je naša mačka nenehno na lovu za neužitnim ulovom in tega tudi pridno požira, ji seveda preti nevarnost zastrupitve (strupene rastline, čistila,..) in pa (tudi življenjsko nevarnih) težav s prebavili (zapora zaradi tujka v želodcu ali črevesju,..). Kako pa lahko kot lastnik to preprečimo? V primeru, da je bilo ugotovljeno odlično zdravje naše mačke in da gre pri njenih motnjah hranjenja zgolj za psihološki dejavnik je preprečevanje stika s potencialno nevarnim materialom seveda na prvem mestu. Predmete, ki bi si jih mačja gurmanka sicer rade volje privoščila, umaknemo iz njenega dometa ali nanje nanesemo grenko eterično olje ali podobno odbijajočo substanco. Pri mačkah, ki veliko časa preživijo na prostem, pa žal ta, sicer najuspešnejša teorija, seveda odpade. Morda bi pomagalo, da mačko večkrat zamotite z igro ali ji sami ponudite material za žvečenje (mačje igračke, mačji priboljški,..) in iz dvorišča umaknete, kar se umakniti da (seveda ji to žal ne bo preprečilo, da se ne bi lotila česa na sosedovem dvorišču).
Najbolje, da se posvetujete s svojim veterinarjem, ki bo izločil morebitne bolezni, hkrati pa vam svetoval in predpisal (če bo potrebna) tudi ustrezno terapijo za to vedenjsko motnjo, ki se najpogosteje pojavlja pri siamskih mačkah in birmankah in njihovih potomcih.